A tota dzivčina

1.
A tota dzivčina ľem sama jedina,
jako z ruži kvet,
[:stoji pod oblačkom, plače za vojačkom,
zmarňil še jej švet.:]

2.
A co tak plačeš, a co narikaš,
dzivčino moja?
[:A jak ňemam plakac, jak ňemam narikac,
ked ja ňe tvoja?:]

3.
Až tedi budzeš, až tedi budzeš,
dzivčino, moja,
[:ked tota kukovka na viľiju večar
tri raz zakukala.:]

4.
Ňerob ti me blaznom, ňerob ti me blaznom,
dzivčino moja,
[:bo tota kukovka na viľiju večar
ňigda ňekuka.:]